Konec januarja 2008 smo v podjetju Logina d.o.o. uspešno zaključili izvajanje projekta pilotskega testiranja elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku po sistemu GNSS/CN, katerega naročnik je bilo Ministrstvo za promet RS. Sistem je moral zagotavljati pravično plačevanje cestnine glede na dejansko porabo oziroma prevoženo razdaljo, popolno anonimnost uporabnikov oziroma vozil in interoperabilnost med različnimi evropskimi sistemi z baznimi tehnologijami, ki jih predpisuje Direktiva 2004/52/EU.

Slika 1: Izvajanje projekta pilotskega testiranja

Cilji Pilotskega projekta so bili:

• predstaviti poslovni model novega cestninskega sistema,
• predstaviti način pobiranja cestnine,
• posebno pozornost nameniti varstvu zasebnosti,
• posebno pozornost nameniti interoperabilnosti znotraj EU,
• dokazati, da sistem elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku po sistemu GNSS/CN deluje,
• podati predloge zakonskih sprememb (pravne podlage),
• podati priporočila za novi cestninski sistem.

V dvanajstih mesecih trajanja Pilotskega projekta smo se v Logini močno trudili testirati in predstaviti čimveč različnih rešitev na vseh področjih elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku.

V ta namen smo:

• predstavili dva različna prototipa naprave za cestninjenje,
• predstavili dva različna poslovna modela,
• na podlagi ugotovitev Pilotskega projekta, predlagali še tretji Poslovni model elektronskega cestninskega sistema Slovenije,
• razvili tri različne nadzorne centre povezane med seboj in svojo aplikacijo za vsakega od njih,
• razvili fleksibilen model elektronske mape, ki omogoča cestninjenje celotne mreže cest (avtocest, regionalnih cest, mesta, parkirišč, tunelov, viaduktov..) in ni omejen samo na področje Slovenije, ampak lahko pokriva celotno regijo, Evropo oz. svet;
• izvajali testiranja na celotnem področju Republike Slovenije,
• ustvarili preko 700 virtualnih cestninskih točk,
• jim vnesli preko 10.000 različnih cen (vsaka cestninska postaja ima 6 različnih cen po času, za vsako kategorijo vozil),
• zaznali preko 45.000 prehodov cestninskih ali kontrolnih točk,
• prevozili preko 240.000 kilometrov,
• izpolnili preko 2.300 testnih listov,
• ob zaključku 3. faze v poročilu predstavili zaključni test, pri katerem smo testirali zanesljivost sistema; in ta je bila 100 odstotna.

Rezultati predlaganega projekta so zelo obetavni in med drugim potrjujejo, da je tovrstno cestninjenje v Sloveniji možno in smiselno uvesti. Cestninjenje cestninskih cest bi bilo po uvedbi predlaganega sistema bolj pravično, povečala bi se pretočnost cestninskih cest ter zmanjšale količine okolju škodljivih izpušnih plinov. Sistem v svoji nadgradnji omogoča tudi uvajanje drugih inovativnih storitev, kot je na primer plačevanje parkirnine, okoljskih taks za vožnjo po narodnih parkih, klic v sili v primeru nesreč ipd. Predlagani sistem je tudi povsem evropsko naravnan (skladen je z vsemi evropskimi direktivami in projekti, katerih cilj je vzpostavitev interoperabilnosti med različnimi cestninskimi sistemi držav članic EU) in ga bo mogoče vključiti v predvideni vseevropski cestninski sistem (EETS).

Predstavljen sistem elektronskega cestninjenja je uporabljal satelitsko tehnologijo, ki deluje po sistemu GNSS/CN (angl. Global Navigational Satellite System / Cellular Networks), ta pa temelji na inteligentni napravi v vozilu imenovani OBU naprava (angl. On-Board Unit). Je ena od možnih tehnoloških različic za cestninjenje v prostem prometnem toku, ki bo v bližnji prihodnosti sestavni del vseevropskega cestninskega sistema.

Podlaga za uvedbo novega cestninskega sistema je bila podana v evropski direktivi št. 2004/52/EC, konkretno pa se je o tem opredelila tudi Vlada RS, in sicer v svojem »Akcijskem načrtu uvedbe elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku s pogoji za interoperabilnost v EU«. Evropska direktiva med drugim predvideva ločitev funkcije pobiranja cestnine od funkcije ponujanja te storitve, kar je bilo tudi eno izmed naših vodil pri izvedbi Pilotskega projekta.

Ker naj bi šlo za tržno naravnan sistem, smo predvideli, da se bo v Sloveniji najverjetneje pojavilo več podjetij, ki bodo potencialnim uporabnikom ponujali storitev vključitve v cestninski sistem in zastopanje v plačilnem prometu med uporabniki (cestninski zavezanci) in pobiralci cestnin (cestninski upniki).

V zadnjem Poslovnem modelu, ki smo ga predstavili v Pilotskem projektu, smo predvideli, da bo Ponudnik, kakor imenujemo tako podjetje, za uporabnika odprl cestninski račun (ki bo lahko tako predplačniški kot poplačniški), v uporabo pa mu bo predal OBU napravo (angl. On-Board Unit). Ko bo interoperabilnost dokončno zaživela, bo uporabnik sklenil le eno pogodbo s svojim izbranim ponudnikom, s svojo OBU napravo pa se bo lahko brez ustavljanja vozil praktično po vseh cestninskih cestah evropske unije.

Na drugi strani mora biti Pobiralec cestnin, torej podjetje ali kakšna druga organizacija, ki v imenu lastnika ceste zanj pobira cestnino.

Slika 2: Dogodki v procesu cestninjenja. Oštevilčeni dogodki (črna barva) si sledijo v oštevilčenem vrstnem redu, ostali se dogajajo v rednih (rdeča barva) ali nerednih oziroma nenapovedanih (modra barva) periodah.

Izvedba samega cestninjenja, ki smo ga predstavili v Pilotskem projektu se izvaja s pomočjo OBU naprave, ki se jo namesti v vozilo in ki skrbi za posredovanje podatkov, na podlagi katerih se izračuna višina cestnine. OBU naprava s pomočjo satelitskega določanja položaja sproti ugotavlja, kje se vozilo vozi, in ko ugotovi, da se vozi po cesti, za katero je potrebno plačati cestnino, to prek GPRS komunikacije sporoči Pobiralcu cestnin. Pošlje tudi podatek o cestninskem razredu vozila, Pobiralec cestnin pa nato izračuna višino cestnine. Zahtevek za plačilo posreduje Ponudniku konkretnega uporabnika, ta pa nato zahtevano cestnino tudi plača. Sama cestnina se torej ne zaračunava v napravi, temveč naprava ob izbranih trenutkih le pošlje relevantne podatke za izračun na ustrezen naslov.

OBU naprava loči cestninske ceste od necestninskih s pomočjo posebne cestninske mape, ki jo ima v svojem pomnilniku. Ker se ti podatki lahko spreminjajo, ima OBU vgrajen mehanizem za posodabljanje te cestninske mape.

Da se v cestninskem sistemu spoštujejo vsa pravila, je potrebno uvesti tudi t.i. cestninski nadzor. V Pilotskem projektu smo Cestninski nadzor razdelili v 2 skupini; na avtomatizirane kontrolne naprave in na intervencijske enote s človeško posadko. V obeh primerih je bila primarna naloga preverjanje uporabnikov cestninskih cest, predvsem ali imajo pravilno delujočo OBU napravo oz. splošneje, ali imajo cestnino plačano. Kakšna pooblastila bodo imeli cestninski nadzorniki in na kakšen način se bo njihovo delo izvajalo, smo predstavili v zaključnem poročilu Pilotskega projekta, kjer smo morali podati predloge za novo zakonodajo.

Slika 3: Primer avtomatizirane kontrolne naprave

Direktiva 2004/52/EU določa, da morajo biti sistemi cestninjenja nediskriminatorni. V kolikor se v določeni državi določi, da OBU ni obvezen, mora torej obstajati še alternativni način plačevanja cestnine. V Pilotskem projektu smo kot alternativni način plačevanja cestnine predstavili plačilo cestnine preko kartomata ali preko spletnih strani. Realizacija alternativnega načina je prepuščena posameznim državam članicam. Kljub temu, da se uporabniku načeloma na cestninski cesti ne bo potrebno ustavljati, pa bo uporabnik sam moral poskrbeti za plačilo cestnine.

V pilotskem projektu smo torej predvideli 2 možnosti za alternativni način plačila cestnine. Prvi je napoved in plačilo relacije prek interneta (to storitev bi zagotavljali Ponudniki), drugi pa nakup dnevne ali relacijske karte na kartomatih, ki bi bili postavljeni na izbranih mestih (to storitev bi zagotavljali Pobiralci cestnin).

OBU napravo lahko tako jemljemo tudi kot pripomoček za cestninjenje, ki nam bo olajšal plačevanje cestnine. Ne bo nam potrebno skrbeti za plačevanje in shranjevanje potrdil, lahko se bomo samo usedli v svoje vozilo in se odpravili na pot.

Slika 4: Prototip OBU naprave, ki smo jo uporabljali v Pilotskem projektu

Torej, koliko zasebnosti bodo uporabniki novega cestninskega sistema dejansko morali žrtvovati, bo precej odvisno od tega, kako kompleksen bo sistem. V Pilotskem projektu, ki smo ga izvedli v podjetju Logina, je bila na podlagi zahtev javnega naročila posebna pozornost namenjena prav varstvu zasebnosti uporabnikov in sicer z ločitvijo funkcije pobiranja cestnine (kar izvajajo Pobiralci cestnin) od funkcije ponujanja storitve posredovanja v plačilnem prometu (kar izvajajo Ponudniki).

Uporabnik ob sklenitvi pogodbe svoje osebne podatke zaupa izbranemu Ponudniku, ta pa mu preda OBU napravo, ki se navzven predstavlja samo s svojo identifikacijsko številko. Ko se uporabnik s svojo OBU napravo vozi po cestninski cesti, podatke za cestninjenje sporoča Pobiralcu cestnin (in ne Ponudniku!). Pobiralec cestnin iz identifikacijske številke ne more vedeti, kdo se vozi po njegovi cestninski cesti, ve pa, kaj je bilo prevoženo. Izračunani znesek posreduje Ponudniku, ki sicer ve, komu nato ta znesek zaračunati (kateremu komitentu), ne ve pa, kaj je ta komitent prevozil.

Ponudnik torej ve, kdo so njegovi komitenti, ne ve pa kje se vozijo, medtem ko Pobiralec cestnin ve, katere identifikacijske številke OBU naprav so bile na njegovi cestninski cesti, ne ve pa, katerim osebam te številke pripadajo.

Pilotski projekt je bil torej zares uspešno zaključen. V Logini pa z novim znanjem in izkušnjami nadaljujemo delo na področju elektronskega cestninjenja.

Slika 5: Naprave z dodanim DSRC modulom